Zaključili smo sklop anket na temo Izzivov mesta. Od srede aprila smo vas vsak teden povprašali po vaših mnenjih, pogledih, pa tudi dobrih praksah na različne teme, povezane z izzivi razvojev mest. Ta so sicer gonilo gospodarske rasti, vendar pa imajo visok vpliv na okolje – ta vpliv je lahko negativen, lahko pa je, z sodelovanjem vseh nas, pozitiven.
Na 15 sklopov anketnih vprašanj smo prejeli skupaj 2696 odgovorov oziroma povprečno 180 na tedenski anketni sklop. Približno polovica sodelujočih vas je pustila podatke za žrebanje, medtem ko so ostali želeli ostati anonimni. Največ odgovorov smo prejeli na tematske sklope o primerjavi Ljubljane z drugimi mesti (313 odgovorov), o zmanjševanju okoljskih učinkov (212 odgovorov), o okoljskih spremembah (207 odgovorov), uporabi elektrike (209 odgovorov), in o prometu (210 odgovorov).
V anketi ste sodelovali nadpovprečno okoljsko ozaveščeni posamezniki, ki se zavedate pomena racionalne rabe virov in okoljske učinkovitosti. Na podlagi vaših odgovorov lahko sklepamo naslednje:
Zavedate se omejitev, ki jih imajo mestne oblasti na doseganje ambicioznih okoljskih ciljev. Večina anketirancev (77 %) enakovreden pomen za to pripisuje ravnanju posameznikov in odločitvam ter ukrepom mestnih oblasti.
Na področju okoljske učinkovitosti bi vas velik delež (42 %) Ljubljani postavila za vzor skandinavske prestolnice, ki se ponašajo z visokimi uvrstitvami tudi v mednarodnih primerjalnih lestvicah in so razvile vrsto učinkovitih in dobrih okoljskih praks.
Po mnenju večine anketiranih promet povzroča največ negativnih učinkov na okolje , kar pa ne drži. V strukturi vseh emisij, povzročenih v Ljubljani, ima promet približno četrtinski delež, k emisijam največ prispeva ogrevanje.
Anketiranci se zavedate, da ima Ljubljana nadpovprečni delež na ustvarjanje emisij CO2 v Sloveniji, pravilno pa ugotavljate, da ima v primerjavi z evropskimi prestolnicami Ljubljana manj emisij.
Zaupali ste nam tudi nekaj o vaših dobrih okoljskih praksah. Pri več kot tretjini (36,36 % anketirancev) se poraba elektrike v gospodinjstvu v zadnjem letu zmanjšuje, kar 86,50 % anketirancev pa že aktivno deluje na področju zmanjševanja porabe elektrike.
Skoraj 60 % anketirancev varčno in racionalno uporablja pralni in pomivalni stroj, le malo (približno 13 %) pa električne naprave pušča vključene ali v stanju pripravljenosti, ko jih ne uporablja.
Odpadke že ločujete (42 % odgovorov), verjetno bi bili učinki še boljši, če bi bili zabojniki še bližje vašemu domu.
V javnih stavbah (šolah, podjetjih, organizacijah) se sicer v veliki meri zavedate negativnih okoljskih učinkov, vendar menite, da bi lahko naredili še veliko več (takšnih je bilo 46 % odgovorov), le petina anketirancev je že začela z izvajanjem ukrepov, kar četrtina pa je priznala, da se sodelavcem to ne zdi pomembno, saj ne nosijo neposrednih stroškov, povezanih s porabo virov.
Povprašali smo vas o tem, kaj bi vas spodbudilo k temu, da bi bili okoljsko še bolj učinkoviti in s tem tudi varčni. Za uporabo zelene energije bi bila skoraj polovica anketiranih (45 %) pripravljena plačati manj kot 10 % pribitek na ceno, približno četrtina (24 %) pa vas je mnenja, da bi bili pripravljeni doplačati med 11 in 20 % trenutnega stroška.
Za prehod na bolj učinkovit način ogrevanja (ob predpostavki, da se investicija s prihranki energije povrne v dveh letih), bi se največ anketiranih (34 %) odločila v primeru, da bi prihranki znašali med 20 in 30 % trenutnih stroškov.
Anketa je pokazala, da je poznavanje možnih učinkov nekaterih tehnologij, ki pripomorejo k okoljski učinkovitosti, še vedno razmeroma slabo. Največ anketirancev (55 %) ob omembi energetske prenove stavbe najprej pomisli na prenovo stavbne lupine, medtem ko le petina (21 %) anketirancev pomisli na namestitev števcev za obračun energentov po dejanski porabi in naprav za avtomatizacijo stavbe. S slednjima posegoma je mogoče doseči tudi do 30 % prihranke v porabi energije.
Povprašali smo vas tudi o tem, kako bi reševali nekatera pereča vprašanja, recimo nepravilno odlaganje odpadkov v naravi. Največji pomen še vedno pripisujete ozaveščanju in izobraževanju (35 %), sledi poostreni nadzor in kaznovanje (30 %) ter nagrajevanje posameznikov, ki delujejo pravilno (28% odgovorov).
Zaupali ste nam svoje mnenje o možnih ukrepih, ki so jih nekatera druga mesta že uvedla, Ljubljana pa še ne, denimo o zgoščevalni taksi. Odgovori kažejo, da je ta ukrep za večino anketirancev
(54 %) sprejemljiv, v primeru, da bi bila ta uvedena, pa bi avto za poti v mesto uporabljalo samo v nujnih primerih kar 55 % anketirancev.